Izhodiščna toplota kamina (100 %) je tista temperatura oddajane sevalne toplote v okolico kamina, ki jo dosežemo z enkratnim sklopom kurjenja (torej temperatura, do katere smo na določen dan z enkratnim sklopom kurjenja segreli kamin). Za boljšo predstavo lahko poenostavljeno prikazano odstotke oddane toplote v grobem ubesedimo takole: 100 % – zelo vroče, 50 % – vroče, 25 % – toplo, ˂ 25 % – mlačno.

Kar se tiče sestave peletov glede na uporabljene vrste lesa, vas moramo, žal, razočarati. Kot ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, vrsta lesa, iz katere so peleti narejeni, za njihovo kakovost sploh ni pomembna.

Citiramo: »/…/ Nekateri menijo, da so dobri peleti izdelani le iz ene vrste lesa in da je njihova kakovost odvisna od uporabljene vrste lesa. To pa ne drži. Med vzorci na testu so bili le redki izdelani iz ene vrste lesa, za njihovo kakovost pa to sploh ni pomembno! Peleti namreč niso klasična drva (polena), pri katerih so razlike v energijski vrednosti glede na prostornino med posameznimi vrstami lesa posledica gostote lesa. Pri peletih vedno govorimo o podobni gostoti, zato je energijska vrednost praktično neodvisna od uporabljene vrste lesa – je pa odvisna od vsebnosti vode in morebitnih primesi. To vpliva tudi na druge kriterije, še zlasti na ostanek pepela. /…/« (Revija VIP, 6/2013, stran 5).

Članek s testom Zveze za varstvo potrošnikov Slovenije, objavljen v junijski številki revije VIP (6/2013), strani 4-7.

Po naših izkušnjah NE. S peleti v kaminski peči Tulikivi načeloma ne boste dosegli takšne temperature kot s poleni. Izkoristek kaminske peči je pri uporabi pelet 10–20 % nižji. Za resnično sijočo toploto priporočamo uporabo polen.

Lahko pa dosežete dokaj dobre rezultate, če npr. kaminsko peč prvi dan segrejete na drva (jo »stemperirate«), naslednje dni pa uporabite pelete. Pri tem bodite pozorni, da je rešetka kurišča v primeru uporabe pelet za poleni dobro očiščena in da se je kaminska peč že shladila do mlačnega – toliko, da lahko npr. roko brez težav položite na notranjo steno kurišča (Kaminska peč torej ne sme biti vroča! Upoštevajte navodila za varno uporabo.). Takoj, ko peleti pogorijo, je možno in pri velikih modelih (od 2 ton dalje) tudi potrebno uporabiti polena za dokončanje cikla dnevnega kurjenja ter doseganje optimalne toplote kamina.

Zasnova kaminske peči na polena je že v osnovi drugačna od zasnove peči na pelete. Kaminske peči so s kuriščem namensko prilagojene kurjenju na drva, peleti pa ostajajo kot alternativni in pomožni vir. Peč na pelete je po drugi strani specialno grelno telo za uporabo lesnih peletov (temu so prilagojeni izkoristek, oblika kurišča, razvod zračnih kanalov itd.), medtem ko ima kaminska peč zopet svojo zasnovo, ki je prilagojena načinu gorenja polen in je zato specialno grelno telo za kurjenje drv ter univerzalno v smislu, da lahko uporabimo tudi alternativno kurivo – pelete.

Poleg tega, kadar kurite na pelete, jih lahko na enkratni cikel kurjenja nasujete le enkrat (običajno med 10 in 15 kg), medtem ko polena »dozirate« po potrebi in po občutku, predvsem glede na njihovo debelino, gostoto, suhost, gorljivost itd., dokler kamin ne doseže želene temperature. Tudi, če ste morda pelete in drva pred kurjenjem stehtali, je lahko že navidezno majhna razlika v gostoti ali debelini polena tista, ki bo vplivala na različne rezultate. Kamnita obloga kamina potrebuje namreč svoj čas za segrevanje in je zato razlika v tem, kakšna vročina se ustvari v kurišču, koliko časa traja in kako burno gori ogenj (ter koliko toplote gre pri tem v dimnik).

Kakovost peletov niha od proizvajalca do proizvajalca in celo med šaržami, podatki, natisnjeni na embalaži, pa pogosto odstopajo in ne dajo prave slike. O energijski vrednosti drv, ki jih uporabljamo v trenutku kurjenja, lahko ravno tako le sklepamo in jo pavšalno ocenimo. Primerjava pavšalnih podatkov nam tako na koncu da le neki okviren, grob rezultat, ki ga ne gre jemati preresno.

Primerjanje kurjenja v kaminu med peleti in poleni je sicer zelo nehvaležna naloga, saj na toploto, ki jo ustvari eno ali drugo kurivo, vpliva ogromno dejavnikov, pri čemer nekaterih brez podrobnih laboratorijskih analiz tako na hitro v domačem okolju sploh ne moremo ugotoviti.

DA. Lesni briketi se pogosto uporabljajo za kurjenje v kaminskih pečeh Tulikivi v državah izven Finske. Njihova uporaba je dovoljena, način kurjenja pa podoben kot pri polenih. Paziti je treba samo, da jih pred uporabo nadrobimo (npr. na tri kose), saj se s kurjenjem pod vplivom visokih temperatur toplotno raztezajo (iz 30 cm nastane npr. 50 cm), kar lahko pripelje do tega, da se zagozdijo v kurišču. Na eno nalaganje se jih porabi 20–30 % manj kakor navadnih drv.

Kaminske peči Tulikivi sodijo med varčne. Največja poraba drv na en cikel kurjenja (2–6 ur) je odvisna od modela in se giblje v razponu od 3 kg pri najmanjših modelih do 24 kg pri največjem. Na kurilno sezono se po besedah naših strank, ki ogrevajo svoje hiše izključno s kaminsko pečjo, za povprečno velik model kaminske peči (cca. 1,8 tone) porabi nekje 4–6 prostorskih metrov drv.

DA. Načeloma imajo vsi modeli kaminskih peči dovolj veliko kurišče za polena želene dolžine 33 cm. Sicer največjo dolžino polena določa notranja širina kurišča pri posameznem modelu. Zaradi optimalnega zgorevanja je priporočljivo, da se polena vedno nalagajo vodoravno po širini kurišča in ne navpično, diagonalno ali po globini. Kolikor je poleno predolgo, pa se lahko izjemoma položi tudi diagonalno.

NE. Podjetje Tulikivi vgrajuje modelom kaminskih peči primerna steklena vratca nespremenljivih dimenzij, zato njihova menjava z drugačnimi ali takšnimi z večjo stekleno površino ni mogoča. Večja steklena površina namreč predstavlja večje toplotne izgube, čemur pa se skuša Tulikivi s svojo zasnovo kaminskih peči izogniti, saj je prednost kaminskih peči Tulikivi ravno toplotna akumulacija z enakomerno sevajočo toploto, s čim boljšim izkoristkom in čim manjšo obremenitvijo okolja.

Nekateri modeli imajo t. i. 3D oz. trapezna vrata kurišča, kar pomeni širši (180º) pogled na ogenj. Določeni modeli pa ponujajo celo pogled na ogenj z dveh strani (preko dvojnih vratc kurišča na prednji in hrbtni oz. levi in desni strani kaminske peči).

Zaradi polkrožne oblike nudijo boljši pogled na ogenj tudi manjši modeli KAIRA.

Možna pa je izdelava kaminske peči po individualnem naročilu, v skladu z željami stranke, vendar je v tem primeru treba to upoštevati tudi pri ceni.

NE. Zaradi toplotno-shranjevalnih lastnosti steatita kot gradnika kaminskih peči Tulikivi, le-te ne potrebujejo prisilnega izpihovanja toplega zraka, saj svojo toploto enakomerno sevajo po odprtem prostoru. Posledično zraka ne izsušujejo tako kot npr. radiatorji, hkrati pa tudi ne vrtinčijo zraka, zaradi česar je manj dvigovanja prahu. Sistema za prisilno izpihovanje toplega zraka proizvajalec Tulikivi tako ne predvideva, zato ga ni mogoče naročiti niti kaminskih peči z njim opremiti.

Določeni modeli kaminskih peči ponujajo kot dodatno opremo tudi električne grelce. Le-te vklopimo ob začetku kurjenja kaminske peči, ko so njene stene še hladne, da hitreje segrejemo prostor.

Zaželeno je in skladno z obstoječo zakonodajo tudi potrebno, da se pod kurišče kaminske peči napelje dovod svežega zunanjega zraka. Kaminske peči so namreč veliki porabniki kisika, zato ni priporočljivo, da za svoje delovanje porabljajo zrak iz prostora – še zlasti ne, če so prostori opremljeni z novejšimi, dobro zatesnjenimi okni.

Premer cevi za dovod zraka mora biti skladno s predpisi med 130 in 150 mm (odvisno od modela), je pa treba lokacijo poteka cevi predhodno določiti (torej pred postavitvijo kaminske peči), saj gre za mehanski poseg – posledično je potreben tloris prostora, kamor bo kaminska peč umeščena, in vrisan predviden potek cevi za zunanji dovod zraka. Izris poteka cevi vam lahko brezplačno ob naročilu kaminske peči izvedemo tudi mi. Gre za navadno gradbeno cev. Če gre za prostorsko stisko, se lahko napelje tudi več cevi manjšega premera, vendar mora biti seštevek vseh manjših notranjih premerov ekvivalenten cevi z notranjim premerom 130–150 mm.

Cev za dovod zraka mora biti vdelana v tla oz. podnožje (običajno betonsko podlago) kaminske peči. Montaža cevi in priprava nosilne podlage kaminske peči sta v domeni stranke. Pri tem je treba upoštevati veliko težo kaminskih peči (običajno od 1.000 kg naprej). Na izrecno željo lahko tovrstna dela po posebnem predračunu izvedbenih del opravijo tudi naši monterji, vendar strošek te storitve ni vključen v redno ceno kaminske peči.

Element za zunanji dovod zraka priložimo pri kaminskim pečem Tulikivi Slovenija brezplačno.

Kaminske peči Tulikivi potrebujejo dimno cev notranjega premera od 150 do 210 mm (odvisno od modela). Najmanjši, pod določenimi okoliščinami pogojno še sprejemljiv premer dimne cevi, znaša 140 mm oz. 10 mm manj od najnižje določene vrednosti (odvisno od modela kaminske peči), da se zagotovi varen in zadosten vlek za zgorevanje polen v kurišču kaminske peči in za odvod dimnih plinov. Prevelik presek dimne tuljave pa predstavlja preveliko površino, ki ohlaja in povzroča prekomerno znižanje temperature dima, s tem se znižuje hitrost vleka in ustvarjajo se pogoji za dimljenje kurišča.

Večina naših kaminskih peči ima serijsko spodnji priklop dimnika, in sicer odvisno od modela na višini: 300, 345, 1.370, 1.430 ali 1.210/1.840 mm od tal do zgornjega roba cevi spodnjega dimniškega priklopa. Nekateri modeli – a ne vsi – imajo tudi možnost (proti doplačilu) zgornjega priklopa dimnika.

NE. Dobava in montaža dimnikov nista v naši ponudbi, lahko pa vam priporočimo svoje preverjene dobavitelje in izvajalce, s katerim imamo dobre izkušnje.

Dimniki so namreč gradbeni element v sklopu gradnje objekta (hiše), zato se običajno projektirajo in zgradijo skupaj z objektom. Če ste še v fazi, ko so spremembe glede dimnika mogoče ali vam to omogočajo siceršnje okoliščine, vam lahko na licu mesta brezplačno svetujemo o primernem dimniku glede na izbrani model kaminske peči. Načeloma so naše kaminske peči dokaj skromne, kar zadeva zahtevane premere dimniških cevi, saj le-ti znašajo od 150 do 210 mm.

Manjša teža in posledično nižja cena teh kaminskih peči sta doseženi na račun manjše termoakumulacijske (toplotno-shranjevalne) mase, tj. kamnine steatit. Takšna kaminska peč seva do 25 % največje dosežene toplote v okolico do največ 8 ur. Za primerjavo: večji modeli grejejo okolico 20 in več ur (tudi 30) po začetku kurjenja.

Sicer gre za estetsko dovršene in cenovno ugodne kaminske peči, v osnovi namenjene vzpostavitvi prijetnega (ambientalnega) razpoloženja v prostoru ob pogledu na živi ogenj. Po termoakumulacijskih lastnostih so, kot že zapisano, malo manj zmogljive, a kljub temu bistveno bolj kot klasične kaminske (železne) peči (z oblogo ali brez). Manjše kaminske peči so primerne za ogrevanje prostorov od 50 do 150 m² (odvisno od izolacijske obloge objekta), njihova teža znaša 500–700 kg, nominalna grelna moč 4,5 kW, shranijo pa lahko do 10 kWh toplotne energije. Po trditvah proizvajalca (Tulikivi Oyj, Finska) manjše kaminske peči sevajo toploto v okolico do 8 ur po začetku kurjenja.

Njihova poraba polen je deklarirana v kg/h, saj so zaradi manjših toplotno-shranjevalnih zmogljivosti namenjene pogostejšemu kurjenju.

DA. Kaminske peči Tulikivi so z odliko prestale najstrožje teste po svetovnih standardih.

Tulikivi je bil namreč prvi proizvajalec kaminskih peči, ki mu je bil dodeljen certifikat kakovosti ISO 9001, kaminske peči so prestale najstrožje mogoče varnostne preglede in izpolnjujejo najstrožje zahteve glede dovoljenih emisijskih vrednosti (ponašajo se z mednarodnim certifikatom IBR – Institut für Baubiologie Rosenheim GmbH) ter nosijo oznako CE, s katero proizvajalec izjavlja, da izdelki Tulikivi izpolnjujejo bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določa evropska regulativa.

DA. Končna cena kaminskih peči Tulikivi vselej vključuje izbrano kaminsko peč Tulikivi, njeno dobavo iz Finske kamor koli v Slovenijo in montažo ter 9,5 % DDV.

V ceno niso všteti: cena dobave, montaže ali predelave dimnika, izdelava talne (nosilne) podlage kaminske peči, dovod zunanjega zraka in drugi podobni gradbeni ter inštalaterski posegi. Za nekatere izmed njih vam lahko pripravimo ponudbo posebej po predračunu.

DA. Kamnina steatit je kot toplotno-shranjevalna (termo-akumulacijska) masa gradnik zunanjosti in notranjosti kaminskih peči Tulikivi.

Visokokakovostni kuriščni vložki danskega proizvajalca HWAM pa imajo v kaminskih pečeh Tulikivi stene kurišča zaradi praktičnosti in gospodarnosti v primeru poškodb obdane s stisnjenimi (komprimiranimi) vermikulitnimi ali kordieritnimi obložnimi ploščicami. Vermikulit in kordierit sta naravna materiala, ki imata odlične toplotno-prevodne lastnosti in nizko težo, hkrati pa sta tudi široko dostopna in posledično gospodarsko najbolj upravičljiva za zamenjavo v primeru poškodb notranjosti kurišča (nepazljivost pri ravnanju s poleni ipd.). Poškodovana vermikulitna oz. kordieritna obložna ploščica se preprosto zamenja z novo, kar je neprimerno manjši strošek v primerjavi z menjavo steatitne kamnite plošče. Po vrhu vsega materiala omogočata drugačno barvo (rjavo, bež) kurišča od klasične steatitno sive.

Izraza se v praksi pogosto uporabljata izmenjaje, razlika pa je v tem, ali mislimo na klasično zidan kamin z odprtim kuriščem ali samostoječo peč z zaprtim kuriščem, v kateri kurimo npr. polena – tj. kaminsko peč (pogled na ogenj, a hkrati prednosti peči). Tulikivi izdeluje kaminske peči, v vsakdanjem izrazoslovju pa jim zaradi lažje komunikacije poenostavljeno pravimo kar kamini. Kaminske peči imajo načeloma manjše kurišče in boljši izkoristek od odprtih kaminov, drugačne pa so tudi zahteve glede premera priklopa na dimnik (ta je načeloma manjši kot pri kaminih), zunanjega dovoda zraka in količine ter dolžine polen, ki jih kurimo.